Včeraj popoldne smo se ponovno zbrali udeleženci našega zadnjega foto-potovanja v južno Indijo. Da se spet malo srečamo, nostalgično pohrustamo kakšno samoso, popijemo sadni lasi in vse skupaj začinimo z mango čatnijem
Za mano je super sobota. Fotograf Borut Peterlin nas je povabil na Dolenjsko in to iz več razlogov: prvi je bil praznovanje njegovega okroglega rojstnega dneva (z manjšo zamudo petih mesecev :-), drugi je bil »šlihtanje perja«, saj si je kupil novega terenca
Indija je za mano in za mano so tudi prvi hektični dnevi urejanja vseh zoprnih zadev, ki so me pridno čakale in se veselo množile med mojo dvomesečno odsotnostjo. Saj ne, da bi se zares umirilo, ker danes začnem s predavanji na faksu in šolah
Za nami je eden največjih hindujskih praznikov, Šivaratri. To je obletnica dneva, ko se je bog Šiva, uničevalec in preoblikovalec, poročil s Parvati, boginjo ljubezni in plodnosti. In to je v Indiji seveda treba primerno počastiti, čeprav me za plodnost v tej državi ne skrbi
Tale moj Varansi me vedno znova iztiri. In to vsakič na drugačen način. Je pravzaprav neko čudno ogledalo, ki si ga od časa do časa nastavim pred obraz, da preverim kje in kdo sploh sem. Stvari, ki so me nekdaj pustile ravnodušnega, me zdaj vznemirijo
Moja fotoskupina se je iz Mumbaja vrnila v zasneženo Slovenijo, jaz pa sem še s tremi frendi odšel proti Varanasiju, mestu, ki mi v Indiji pomeni največ. Zlagal bi se, če bi rekel, da mi je skoraj trideset ur vožnje na vlaku minilo hitro. Vleklo
V svoji knjigi sem pred mnogimi leti zapisal, da mi moji bližnji umirajo vedno, kadar sem na poti. Oče mi je umrl že davnega leta 1988, ko sem bil prvič v Indiji, stara mama prav tako, moja ljubljena hišna pomočnica Ivanka je odšla, ko sem
Na tej strani reke sta nam ostali še dve ljudstvi; Mursiji in Bodiji. Mursi naj bi v prevodu pomenilo govedorejec in ime več kot primerno razloži mursijski način življenja, ki se že stotine rodov vrti samo okrog živine. Velikost črede določa socialni in ekonomski status
Prehod čez reko se je na našo žalost izkazal za nemogočega. Tam, kjer je bil še pred dobrim letom dni privezan nekakšen splav za prehod avtomobilov, je jeklenica, ki je bila nekoč napeta nad vodo, žalostno izginjala nekam v kalno vodo Oma. Na brod so
Zdaj pa naprej po vzhodnem bregu Oma do, od boga pozabljene, vasi Omorate, kjer naj bi se ta vodotok dalo prečkati. Le tako bi se namreč lahko vrnili po zahodnem bregu do Adis Abebe, saj vse od pogorja, kjer reka izvira, se je na njeni