Včeraj popoldne smo se ponovno zbrali udeleženci našega zadnjega foto-potovanja v južno Indijo. Da se spet malo srečamo,  nostalgično pohrustamo kakšno samoso, popijemo sadni lasi in vse skupaj začinimo z mango čatnijem. In pa seveda najvažnejše; da pregledamo izbor fotografij, ki smo jih posneli na tej poti. Z večino popotnikov se poznamo že dolgo, saj se skupaj klatimo po svetu že več kot deset let in v vsem tem času je bil fotografski napredek pri marsikom zares velik. Na moji Facebook strani si lahko ogledate izbor njihovih fotografij in sami presodite, če je temu res tako!
Jaz pa sem za današnji blog izbral nekaj najnovejših črno-belih posnetkov z najsvetejšega indijskega »pokopališča« Manikarnika Ghat (zahodnjaki ga imenujemo tudi Burning Ghat!) ob reki Ganges v Varanasiju. Kremacija na tem sežigališču naj bi Hindujcem omogočila takojšnjo mokšo; stanje najvišje popolnosti in osvoboditve od ponovnih reinkarnacij, ko duša prejme brezmejno znanje in božansko blaženost. No, nekaj lokalnih lopovov, ki postopajo po gahtu in prežijo na turiste še zdaleč ni osvobojeno tuzemskih finančnih skušnjav in z božansko samozavestjo, kar na svojo roko, prepovedujejo fotografiranje teh sežigov. Kar je seveda samo pretveza za pobiranje »donacij« za »uradna« dovoljenja. Pa če bi šlo za nekaj rupij, bi jim človek z veseljem odštel tisti drobiž, a kaj ko se njihove »cene« gibljejo v rangu nekaj stotin evrov. Dokler so v mejah dostojnosti so mi še kar zabavni, a ko prečkajo črto vsiljivosti pa mi lahko hitro poči film in enkrat so enega od teh prevarantov »rešile« samo neke uglajene francoske turistke. Če jih ne bi bilo, bi ga gladko vrgel v vodo … Ko sem ga v sveti jezi zagrabil za vrat in med psovanjem dvignil od tal, so te galske dame začele nekaj vreščati o ksenofobnem napadu na pripadnika druge narodnosti, tako da sem ga na koncu le spustil. No, resnici na ljubo je sicer treba priznati, da je bil majhen, slaboten in zelo rahitičen, a vseeno ni in ni hotel odnehati! Naslednji dan, ko sem spet fotografiral po Manikarnika ghatu pa je ponovno prišel k meni in mi rekel »Hello my friend!« Zdaj pa jih poskušaj  razumeti …