Burmanski dnevi

Po dobrem letu sem spet v Mjanmaru … in to seveda spet s skupino fotografskih navdušencev! Prav tako kot lani.
Se je kaj spremenilo? Ne prav dosti, vsaj na zunaj ne. In to kljub črnogledim napovedim, da bo nova vlada t.i. »The Lady«, torej slavne Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi, kmalu po prvih svobodnih volitvah leta 2015 neslavno propadla. Marsikdo je pričakoval in tudi napovedoval državni udar, ki naj bi ga izvedla bivša vojaška hunta, (ki ima s tem že veliko prekse :-)), a ta se (zaenkrat!) še ni zgodil. A četudi je Aung San Suu Kyi na predsedniških volitvah zmagala, ni zasedla mesta pravega vodje države, saj so ji generali, ki so bili na oblasti zadnja desetletja, to onemogočili s spremembo ustave tik pred volitvami. Tudi v parlamentu je četrtina sedežev avtomatično rezervirana za vojsko, kar ji močno otežuje vsakršne zakonodajne spremembe. Kljub temu pa je v Mjanmaru vedno več turistov in danes se država na zunaj prav nič ne razlikuje od kakšne turistično bolj razvite sosede. Seveda pa je ta ocena zelo površna in nepopolna, saj je veliko delov države še vedno zaprtih za tujce. V zvezni državi Rakhine se dogajajo hude kršitve človekovih pravic in etnično čiščenje pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya, ki je zahtevalo že več stotin smrtnih žrtev ter nešteto beguncev. Država, ki naj bi živela po strogih pravilih nenasilnega budizma (ki je tudi državna religija!), je še enkrat padla na izpitu iz prave demokracije. Očitno se Mjanmar res ni kaj dosti spremenil vse od rasistično-imperialističnih časov, ki jih je v svoji knjigi Burmanski dnevi tako dobro opisoval slavni pisatelj George Orwell. Zamenjali so se samo oblastniki, principi pa so ostali isti …

No Comments

Post a Comment