Seveda ne za vse, pač pa le za vernike pravoslavne cerkve in še za neke maloštevilne cerkvene odcepljence. Kako to?

Veliki rimski imperator Julij Cezar je leta 46 pr. n. št. uvedel koledar, ki so ga poimenovali (le kako pa bi ga sploh lahko drugače?) seveda po njem. Julijanski koledar namreč! A ker so bili malo šlampasti so čez nekaj stoletij ugotovili, da so ga v izračunih pokronali za 11 minut na leto (in to vsako leto). In tako so se stvari začele zapletati, saj so se glavni verski prazniki začeli počasi premikati proti poletju. Zato je leta 1582 papež Gregor XIII uvedel nov koledar, ki so ga poimenovali gregorijanski (in spet; le kako pa bi ga sploh lahko drugače?). In v tem grmu tiči sedmojanuarski božični zajec, ki pa nima veliko zveze z velikonočnimi zajčki in njihovimi jajčki. Namreč že 500 let prej, natančneje leta 1054 se je zgodil veliki razkol med katoličani in pravoslavci. Za kaj je šlo takrat? Ja itak, da za vpliv, moč, denar in prevlado nad svojimi pokornimi ovčicami in ker se papež v Rimu in patriarh v Carigradu nista uspela zediniti kdo ima večjega, sta drug drugega ekskomunicirala iz cerkve. Jasno, vsak iz svoje cerkve! In tako je ostalo vse do danes … Sprememba koledarja 500 let kasneje je seveda posledično malo premaknila praznike, a ker sta oba takratna cerkvena voditelja (že iz inata, kot bi rekli naši južni sosedje!) trdila vsak nekaj drugega, so kljub temu, da so tudi pravoslavci kasneje v vsakodnevnem življenju začeli uporabljati gregorijanski koledar, verske praznike še vedno malo določali tudi po julijanskemu. In tako je pravoslavni božič ostal pribit na sedmem januarju. Pri veliki noči se zadeve še dodatno zapletejo, a to že presega tole pisanje.

In kako je šlo z božičem od samega začetka? Do 4.st.n.št. se niso kaj preveč ukvarjali s točnim datumom betlehemske epizode hlevske brezmadežnosti.  A že okrog leta 340 se je tedanji papež Julij I odločil, da bo potrebno določiti dan, ko naj bi se rodil najslavnejši mega-zvezdnik vseh časov – Jezus Kristus namreč. In odločil se je za 25.december. Ker so v rimskem imperiju okrog zimskega solsticija, (ki je, roko na srce, zaradi sončevega obrata edino pravilno novo leto), praznovali t.i. Saturnalije, pa tudi rojstvo sončnega boga Mitre, ki se je do 4.st.n.št. aktivno prepletal s krščanstvom, je bil to nadvse primeren datum. Mitraizem je cerkev po 4.st.n.št. enostavno prepovedala in božič je tako veliko lažje pridobil na popularnosti, saj so samo zamenjali ime novorojenca, žuralo pa se je na podoben način in ob istem času kot prej. Pa ne zelo dolgo … Ko se je božič, kot drugi glavni verski praznik krščanstva zares prijel, je cerkev hitro naredila konec Saturnalijam in podobnim, hrupnim razvratom s katerimi so v poganskem svetu proslavili prihod novega letnega cikla. Vprašanje pa je, kaj bi se sploh zgodilo z božičem, če bi se papež Julij I takrat na primer odločil za kakšen popolnoma neerotični datum tam nekje proti koncu, recimo, deževnega oktobra? Kdo ve …

A se raje ne bi spuščal v vse finese in nianse datumov verskih praznikov vseh ostalih verskih ločin krščanstva, saj za to nimam dovolj znanja, pa tudi poklican nisem za kaj takega. A skupni imenovalec vseh teh cerkva je samo eden … In to še zdaleč ni ljubezen do bližnjega, pač nezaupanje in sovraštvo med duhovščino in posledično tudi med vernimi ovčicami. Na primer cerkveni dostojanstveniki verskih skupnosti, ki skrbijo za cerkev Božjega groba v Jeruzalemu (to so rimokatoliki, grški pravoslavci, kopti in sirijski ter armenski kristjani) se v cerkvi med seboj redno pretepajo. Včasih tako močno, da morajo posredovati oboroženi vojaki, predvsem pa si ne zaupajo do te mere, da ključe te ene najslavnejših in najpomembnejših cerkva že od 12. stoletja dalje hranijo pripadniki dveh muslimanskih (!) družin, ki cerkev tudi vsak dan odklenejo in zaklenejo.

A če vam še vedno ni čisto jasno, kako se je vse to z božičnimi datumi zapletlo, se ne sekirajte preveč. Da se ne bi počutili kot kakšni butalci, samo informacija, da so v armenski cerkvi božič praznovali včeraj, Amiši se še niso čisto odločili in praznujejo božič 25. decembra in (!) 6. januarja, v etiopski cerkvi pa sicer praznujejo danes, a za njih je po njihovem koledarju današnji dan pravzaprav 29. april leta 2013. Jehove priče in adventisti pa božiča sploh ne smejo praznovati (a ga nekateri kljub temu praznujejo …). Zdaj pa naj jih normalen človek sploh razume …