Po še kar dolgom pričakovanju, se je na tržišču končno pojavil nov Nikonov fotoaparat – težko pričakovani D850! A že takoj na začetku tega bloga je potrebno nekaj razčistiti …
Kaj naj bi bila osnovna naloga vsakega novega in seveda izboljšanega modela? Ja, boljši končni rezultat, torej boljša fotografija! Vprašanje se sicer sliši neumno, a vendar danes v poplavi spletnih komentarjev, samooklicanih blogistov in »strokovnjakov«, ki iščejo dlačice v jajcu to ni tako samoumevno. Neskončna forumska prerekanja o tem, kaj naj bi kakšen fotoaparat imel (ali ne imel!), še posebej, če so podkrepljena z bojnimi klici različnih proizvajalcev, so res utrujajoča. In ko na primer prebereš kaj vse se da (ali ne da!) nastaviti v šesti stopnji neke popolnoma nepomembne nastavitve v obrobnem pod-meniju, ti je takoj jasno, da ti »strokovnjaki« v svojem življenju še niso naredili nobene fotografije. Nisem proti temu, da nam top-of-the-line fotoaparat ponuja veliko različnih načinov uporabe, saj je treba vedeti, da ga uporablja cela plejada različnih fotografov z različnimi potrebami, in da možnosti nastavitev za resnejše fotografiranje, na primer žuželčjih oči ali pa Mlečne ceste na nočnem nebu pač ne morejo biti identične. In vsak mora v dobrem fotoaparatu najti svoje tehnične rešitve. Mene ni sram priznati, da večine nastavitev svojega fotoaparata sploh ne poznam, ker jih pač ne uporabljam. A roko na srce; če fotografiraš v RAW formatu, (kar je itak dolžnost vsakega resnejšega fotografa!), jih prav veliko tudi ne potrebuješ. Zelo pa potrebuješ dober končni rezultat – tehnično perfekcijo digitalnega zapisa seveda. Lahko rečem, da sem jo v novem modelu D850 tudi našel. Zadnja tri leta sem presrečen uporabnik D810 in tudi po toliko letih še vedno trdim, da je to najboljši fotoaparat kar so jih kdaj naredili vsi proizvajalci skupaj. Vsaj za tista dela in naloge, kot ga uporabljam jaz. In kako lahko nekaj tako dobrega še izboljšaš? Težko, a verjemite mi, da se da!

D850 sem vzel s seboj na prvo resnejšo preizkušnjo le nekaj dni nazaj in to v težke, puščavske razmere Zahodne Sahare, o čimer sem pisal že v prejšnjem blogu. S Katjo sva na poti imela tudi prenosni studio, ki ga uporabljava za najin projekt »Izginjajoče kulture«.  Pripravlja se namreč knjiga o problematiki Zahodne Sahare, zato sva resneje portretirala ljudi, ki živijo v šestih begunskih taboriščih v Alžiriji. Tudi izbira objektiva za to delo je bila več kot samoumevna; novi Nikkorjev 105mm f/1.4 seveda. Mislim, da je vsako pisanje o končnem rezultatu povsem nepotrebno. Vse kar morate narediti, da vidite o čem govorim, je le pogled na posneto fotografijo in njenih delov pri 100 odstotni povečavi. Komentar je odveč … Definicija, dinamični & barvni razpon ter ostrina zajema v RAW formatu, pravilna globinska ostrina in fenomenalni bokeh vrhunskega objektiva govorijo sami zase. A vse to sem pravzaprav od novega D850 tudi pričakoval 🙂 ! Kar pa me je zares zbilo na kolena, pa je zagotovo fantastično izboljšana kakovost slike pri visokih nastavitvah ISO. Korak naprej je res gigantski in če upoštevamo dejstvo, da se reportažna fotografija vedno bolj premika proti zgodbam v slabih svetlobnih razmerah (ki so bile v analognih časih popolnoma nedosegljive!) je jasno, da bo novi D850 postal osnovno orodje, ne samo studijskih, pač pa tudi reportažnih fotografov. Naj tudi tu primeri govorijo sami zase, saj ko svetloba, ki jo meče zaslon mobilnega telefona, postane dovolj močna za korektno fotografiranje v popolni temi je tudi vsako modrovanje o tehničnih zmogljivostih fotoaparata odveč. Treba se je le še pozanimati kje in kako se da čim hitreje priti do novega D850 …