Projekt »Izginjajoča ljudstva«, ki sva ga pred dvema letoma začela s fotografinjo Katjo Bidovec se nadaljuje. Po dokumentiranju ljudstev v porečju reke Omo in staroselcev v Arunačal Pradešu in Nagalandu se spet odpravljava v Afriko, natančneje v Namibijo in Botsvano. Seveda tudi tokrat z Maretom in Ksenijo Lakovič, že preverjeno ekipo na teh poteh. Katja odhaja v tiste kraje prvič, jaz drugič, Mare in Ksenija pa sta že večkrat sistematično raziskovala te najbolj odročne kotičke Namibije in Botsvane. Tokrat so glavni cilj naše poti predvsem zares oddaljene naselbine ljudstva Himb. Ne sliši se nič posebnega, saj so Himbe sicer vsem znana in že dodobra eksploatirana namibijska zanimivost, a mi se jih bomo »lotili« malo drugače. Z dvema terencema se bomo odpravili v konce, kjer običajni popotniki in turisti res zelo, zelo redko zaidejo.  Gre za območja skrajno severnega del Kaokolanda, onstran zloglasnega prelaza Van Zyll, ki predstavlja sanje in izziv vsem ljubiteljem ekstremnega off roada. V odročnem gorovju Baynes na angolski meji živijo še zadnje skupine resnično nomadskih Himb tako kot tudi v samotni Hartmmanovi dolini in Marrienflussu ter suhih strugah rek, ki sekajo sipine puščave Namib proti nenaseljeni obali Slonove kosti. Ekstremno bo tudi prečenje pustega severnega botsvanskega in namibijskega Kalaharija ter prostranstev posušenih slanih jezer Makgadikgadija. Torej vse, kar je daleč stran od tistih poti, kjer včasih lahko najdemo tudi malo bolj avanturistične popotnike.
Dva terenca za štiri ljudi se sliši malo potratno, a zagotovo je bistveno varnejše, saj je v skrajni sili kakšne večje okvare enega od vozil, še vedno možen relativno varen umik z vso opremo. V te kraje namreč zopet odhajava s studijskim šotorom in popolno foto-studijsko opremo, ki je sicer nesramno težka in nerodna, a vseeno pogoj za tako delo. Mesec dni brezpotij, zanimivih dogodivščin predvsem pa fotografiranja je torej pred nami. Domov se vrnemo ravno pred otvoritvijo fotografske razstave »Izginjajoče kulture«  v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu, kjer bova s Katjo razstavila nekaj fotografij s prvih dveh poti.  Če bo šlo vse po sreči, se vidimo … 🙂  Vabilo na otvoritev pa seveda še objavim, ko bo čas za to!
Tukaj pa še nekaj fotk s prve (bistveno bolj turistične!) poti po Namibiji.