MOJE SVETLOBE

Prvič zbran fotoreporterski utrip Arneja Hodaliča:

Divjina narave in družbe, skriti zakladi ter humanitarno delo, odraščanje in ljubezni, 

rane sveta in razkošje svetlob.

»Kot da je vedno prvič. In kot da je vedno zadnjič.«

Tehnične lastnosti: 

reporterska foto-avtobiografija

Trda vezava

Format: 24 x 17 cm

320 strani

Več kot 130 fotografij

Dodatki: GlasbArne & KuhArne

CENA: 45€ (za en izvod knjige)

ZA PREDNAROČILA JE POŠTNINA BREZPLAČNA.

VSE KNJIGE, NAROČENE V PREDNAROČILU, BODO PODPISANE.

PREDVIDENI IZID JE 18.10.2024.

PREDVIDENI ROK DOSTAVE JE MED 21.10.2024 IN 25.10.2024. 

Za vse pošiljke izven Slovenije nas kontaktirajte na e-naslov: arnehodalic@gmail.com

»Nikoli nisem verjel in še vedno ne verjamem v srečna naključja, prej obratno, saj je eden mojih najljubših citatov trditev, da je sreča zgolj statistični rezultat trdega dela. Zelo enostavno – več ko delaš, več izjemnih ali nenavadnih stvari se ti bo pripetilo.«

Arne Hodalič: Fotoreporter, ki je ovekovečil posebnosti in značilnosti skoraj 100 držav na vseh celinah, fotourednik slovenske izdaje revije National Geographic in njen sodelavec v mednarodnih izdajah, član tujih fotoagencij, nagrajen večkrat doma in v tujini. Fotografijo poučuje in jo živi, da svetu pripoveduje zgodbe. Je študiozen pred vsako potjo, neustrašen in predan med njo. V najbolj kritičnih trenutkih ohrani mirno kri. Sredi nevarnosti si razbija glavo z vprašanjem: »Kaj mi je bilo tega treba?« Zdi se, da ga ves čas varujejo in vodijo neverjetna naključja; a ob vrnitvi domov osuplim opazovalcem vedno znova stvarno povzame: »Saj to ni nič takega!« Je velik zagovornik trdega dela, vsi pa mislijo, da nepretrgoma samo uživa. 

Urednici

Ob izidu knjige pa vabljeni tudi na predavanje v Cankarjev dom, kjer bom pokazal še več fotografij nekaterih zgodb iz knjige. To bo zagotovo več kot le običajno predavanje!

Se vidimo: 18.10.2024 ob 19:00

Več o predavanju in nakup vstopnic

Krajši citati iz spremnih besedil: 

Kot je za Arneja značilno, se je projektu predal z vsem srcem in dušo. Začel je obujati spomine, brati popotne dnevnike in članke, ki jih je napisal po koncu kakšne zahtevne poti ali reportaže. Ob pogledu na stare fotografije ali zapise se je velikokrat čudil samemu sebi in mi govoril  »Joj, ne morem verjeti, da se sploh spomnim teh podrobnosti,« ali pa »Kako sem bil nor, ko sem bil mlad. Danes bi dvakrat premislil, če bi naredil kaj podobnega.« 

Katja Bidovec

»Nomadi se srečajo, ko se njihove poti križajo. In potem včasih del poti prepotujejo skupaj. Vredno je.« 

Erik Valenčič

»Moč Arnejevih fotografij je enostavno v vsebini njegovih zgodb, kreativnem pristopu k informiranju in izkušenosti pri izpeljavi dramaturgije pripovedi. Z besedo ali fotografijo.«

Meta Krese